Uporaba landuse: in natural:

V zvezi s spodnjim bi me zanimalo kako gledate na to drugi:

landuse in natural primarno določata vrsto rabe oziroma geografske lastnost področja. V zvezi s tem se pojavlja nekaj dilem.

landuse:residential
Ni dvoma kakšena je raba v urbanih področjih. Kaj pa v bolj ruralnih ali na tistih vmes, ko je v naselju hiš okoli posamezne hiše še manjša ali večja ohišnica na njej pa majhen vrt, morda nekaj sadnih dreves ali zelenica? Vsekakor ne moremo reči, da gre za kmetije. Torej ni prav uporabiti landuse:farmyard. Wiki je glede residential sicer jasen in če ga jemljemo dobesedno, so tudi taka področja residential saj gre za področja pozidana pretežno s hišami. Nekoč je bil predlagan landuse:homestead a dlje od predloga ni prišlo. Obstaja še landuse:allotments a ta področja niso naseljena.

V okviru obstoječih oznak razmišljam takole:
V urbanih področjih ni težav. residential je, če gre za področja pozidana s stanovanjskimi objekti. V ruralnih pa je prav tako residential, če gre za (običajno) enostanovanjske hiše z ohišnicami. Tudi če gre za posamezno hišo z ohišnico. Na ruralnih področjih, ki so residential lahko pričakujemo da so posamezne “enote” med seboj ločene z ograjami in da se prebivalci primarno ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, čeprav imajo vrt in morda nekaj sadnih dreves, a verjetno ne traktorja niti samohodne kosilnice. Seveda se pojavi dilema, ali je potem residential tudi področje počitniških hiš (vikend naselja), kjer ni trajnih naselbin, a je možno bivati. Torej je dejansko nekaj med allotments in residential. Osebno se nagibam, da je tudi to residential.

Če pa gre za področje naselbin, kjer se ljudje primarno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pa bi uporabil landuse:farmyard za pozidano področje. V Sloveniji je tako da na posameznem področju označenem z landuse:farmyard živi običajno le ena ali nekaj družin (kime kmetije definiramo z name=). Kriterij je spet povezan s tem, da farmyard običajno ni ograjen, na njem najdeš kmetijske stroje in kakšno gospodarsko poslopje, med tem ko na residential praktično le stavbe za bivanje, posamezne enote pa so pogosto ločene z ograjami in v bližnji okolici ni kmetijskih (landuse:farm) zemljišč (oziroma ta gospodarsko niso povezana s to naselbino).

natural:wood ali landuse:forest
O tem je že tudi nekaj napisanega na wiki
natural:wood bi uporabil tam kjer ne gre za “gojeni” gozd. Tega sicer v Sloveniji ni po površini veliko, a se ga najde, in prav pogosto tudi blizu naseljenih področjih. Gre za področja poraščena z drevesi za katerega nihče resno ne skrbi in v njih zelo redko ali pa sploh ne izvaja sečnje – običajno zaradi težkega dostopa (ob kakšnih potokih, jarkih in podobno) ali nekvalitetnega rastja. Sam ne vidim smisla uporabe natural:wood, če se področje neposredno stika z landuse:forest, razen, če gre res za poseben režim rabe gozda, kjer sečnja ni dovoljena, a se mi ga zdi smiselno uporabiti tam, kjer gre za samostojno “zapuščeno” področje poraščeno z drevesi, kjer na račun “zapuščenosti” lahko računaš tudi na slabšo prehodnost terena, kot bi ga sicer pričakoval v landuse:forest.

Tu je še landuse:scrub, kjer gre za grmičevje, običajno še bolj “zapuščeno” in težje prehodno področje kot wood.

** landuse:vineyard ali landuse:orchard ali landuse:meadow ali landuse:farm**
Vinograd (vineyard) je tam, kjer je posajena vinska trta za potrebe kmetijske pridelave grozdja vključno z okoliškimi površinami, kjer sicer ne raste trta, a so potrebne za obdelavo trte (recimo kolovoz po sredini ali ob robu zasaditve je še vedno del vinograda). Sadovnjak (orchard) je področje poraščeno s sadnimi drevesi ali grmovnicami za potrebe pridelave sadja. Pod drevesi in med njimi so sicer lahko travnate površine, ki jih morda celo pasejo ali kosijo, vendar je zasaditev tako gosta, da lahko rečemo, da je primarni namen pridelava sadja. Travnik (meadow) je področje poraščeno s travo, namenjeno primarno za košnjo ali pašo. Na njem se lahko nahajajo tudi drevesa (tudi sadna) ali grmovnice, vendar je njihova gostota tako redka, da lahko rečemo, da je primarni namen košnja ali paša. landuse:farm razumem kot generično oznako. Če rabe področja ne poznam dovolj podrobno ali pa ne morem opredeliti kot vinograd, sadovnjak ali pašnik, pa gre za zemljišče za pridelavo hrane ali krme, potem uporabim farm.

To kar si napisal izgleda razumno.
Mogoče še predlog, če si v dvomih kaj je primerna klasifikacija za zemljišče, ga ne klasificiraj ali pa vsaj dodaj fixme ali note tag z opombo o svojem dvomu. Naprimer “note:should this be meadow or orchard?”. Tudi note v slovenščini bo ustrezen.

Dobro bi bilo tudi omeniti da pred mapiranjem zemljišč pogledaš kako se pravilno dela z multipoligoni (http://wiki.openstreetmap.org/wiki/Multipolygon), da prebereš in upoštevaš opozorila za trejsanje po satelitskih posnetkih (http://wiki.openstreetmap.org/wiki/Using_Imagery). Predvsem se je potrebno zavedati da je offset posnetkov lahko vedno napačen in da se se posebej na hribovitem terenu offset hitro spreminja. Prav tako se moraš zavedati da so posnetki zastareli (marsikje je bil gozd predelan v pašnik, …).

Na koncu je vedno dobro preveriti pravilnost vnesenih podatkov z OSM Inspectorjem (http://tools.geofabrik.de/osmi/?view=multipolygon&lon=15.51646&lat=46.48180&zoom=11&overlays=invalid_geometry_hull,duplicate_ways,intersections,intersection_lines,ring_not_closed_hull,ring_not_closed,unconnected_end_nodes,touching_inner_rings_hull,touching_inner_rings,role_mismatch_hull,role_mismatch,duplicate_tags_hull,duplicate_tags,ways,role_markers,way_end_nodes,way_nodes). Pri tem se moraš zavedati da je prikazana analiza podatkov izpred par dni, včasih celo par tednov.

Predvsem sem pristaš analize terena v živo. GPS pa je tudi vedno nekje v bližini tako da je s korelacijo točk moč preveriti kako je z offsetom satelitskih posnetkov. Ja, fixme je pa itak v uporabi.

Tole razločevanje med “naravnim” in “gojenim” gozdom se mi je v Sloveniji vedno zdelo problematično. Kolikor vem je vsak lastnik gozda zakonsko zadolžen, da skrbi za njegovo “zdravstveno stanje”, torej naj bi bil urejen. Edini neurejen gozd, ki ga poznam, je pri Lovrenških jezerih, tam so gozdarji namenoma pustili nevzdrževanega, torej niti ne čistijo podrasti, ne sekajo bolnih dreves itn.

“Landuse:forest” je za moje pojme bolj gojeni gozd (kot plantaže), vse ostalo v Sloveniji je naravni gozd (ki se pač tudi izkorišča). Težko bo ločevati med “resno” in “neresno” skrbjo za gozd, to je zelo subjektivno.

No, dejstvo, da nekaj regulira zakon še ne zagotavlja, da bo stanje v naravi res urejeno in namen kartiranja je zabeležiti stanje kot je, ne stanje kot bi moralo biti.

Wiki je precej natančen kdaj uporabiti forest, pri wood pa ponuja tri pristope od katerih se mi drugi zdi najprimernejši. wood je torej tisto kar razumemo kot pragozd (ancient woodland) oziroma gozdnato področje, kjer ni gozdarske dejavnosti “virgin woodland with no forestry use”)

Svoje prvotno sporočilo v zvezi z dilemo forest/wood sem zapisal bolj ko ne zaradi tega, ker sem opazil da praktično nikjer v Sloveniji ni uporabljen natural=wood, temveč povsod landuse=forest – tudi tam, kjer tudi 30 let verjetno ni pela motorna žaga. Po svoje je logično, ker se s satelitskega posnetka razlika ne more opaziti, pri tem pa je verjetnost da je “tisto tam spodaj” forest bistveno večja kot za wood. A to ne spremeni dejstva, da wood tu in tam obstaja in da je smiselno landuse=forest spremeniti v natural=wood če je iz poznavanja stanja na terenu znano da gre za področje, kjer rastejo drevesa, a v njem ni aktivne gozdarske dejavnosti. Nikakor pa nima smisla spreminjati forest v wood kar tako na pamet.

O tem bi se v splošnem dalo debatirati oz. ni nujno, da je res. Npr. “stanje kot je” pri Krimu je, da je ruski. Uradno pa še vedno spada pod Ukrajino ;). Pač ko mapiramo, moramo upoštevati tudi zakonske in druge lastnosti, ne samo dejansko trenutno stanje. Npr. ali ilegalno odlagališče v gozdu označimo kot odlagališče odpadkov ali gozd? Ali pa: državna cesta, ki je razkopana in luknjasta, je še vedno državna cesta.

Še nekaj pripomb:

  • Že dejstvo, da so v Wikiju navedeni trije načini označevanja (verjetno jih je še dosti več) pove, da zadeva ni bila ravno pametno definirana, oz. so jo uvedli maperji iz držav, kjer je to ločevanje vrste gozda dosti bolj izraženo kot pri nas.
  • To, da je nek gozd “naraven”, ni v nasprotju s tem, da ga izkoriščajo za les. V veliki večini se gozd sam naravno obnavlja, poznam zelo malo območij (vsaj v okolici Maribora), kjer bi gozdarji sami nadomestno sadili. Zato se mi tisti prvi pristop v wikiju zdi še najbolj logičen, torej da gozd lahko označiš z obema tagoma hkrati.
  • Kje boš postavil mejo v gozdu med delom, kjer motorka ni “pela” že 30 let in tam, kjer se seka? Kot pravim, to je zelo subjektivna zadeva. Edino objektivno je to, da so določena območja zakonsko izvzeta iz sečnje (npr. Naravni park Lovrenška jezera), in je tam meja točno določena.
  • Če je res, kar piše v v Wikiju, je pred časom bot avtomatsko pretagiral natural=wood v landuse=forest, tudi zaradi tega je v Sloveniji zdaj skoraj vse označeno z landuse=forest

Sicer pa je to itak vse cepidlačenje, pa niti ne vem zakaj OSM base map mora sploh kazati ta dva “tipa” gozda različno. Ampak to je že druga tema… :slight_smile:

Še tale link: “When should we use landuse=forest rather than natural=wood?” https://help.openstreetmap.org/questions/324/when-should-we-use-landuseforest-rather-than-naturalwood

Nisem prepričan, a se mi zdi da se tisto diskusijo že bral preden sem napisal prvo sporočilo. Vsekakor gre za zelo zmuzljivo temo. Ne vem kako je bilo nekoč, a če je bot spremenil wood v forest in to nikogar ni resno motilo, potem sem pač sklepal da je pač taka večinsko sprejeta usmeritev in je večina gozdov v Sloveniji forest. Ideja je bila, da tu in tam pa ne glede na to le imamo wood, pa to ni le pragozd ob Šumiku ali pa pri Lovrenških jezerih. Osebno pa bi se strinjal, da verjetno zadeva taka kot je ni dobro definirana a to ni edina taka zadeva in s tem je pač treba živeti.